Razlike med pred-ojačevalnikom, ojačevalnikom in in-line ojačevalnikom
Razdalja prenosa je bila vedno ključni dejavnik pri uporabi omrežja optičnih vlaken. Tehnologije DWDM, ki veljajo za najučinkovitejše načine za povečanje zmogljivosti omrežja na dolgi oddaljenosti prenosa, so se v našem telekomunikacijskem omrežju široko uporabljale. Da bi še povečali oddaljenost prenosa optičnih signalov od oddajnikov DWDM, se optični ojačevalniki običajno uporabljajo v omrežju DWDM. Izdelani so bili različni tipi optičnih ojačevalnikov, ki ustrezajo zahtevam ojačanja signala v različnih situacijah. Ta post bo predstavil razlike med tremi najpogosteje uporabljenimi optičnimi ojačevalniki: pred-ojačevalnikom, ojačevalnikom pospeševalnika in linijskim ojačevalnikom.
V preteklosti, če želite razširiti oddaljenost omrežja DWDM, mora biti optična regeneracijska postaja nameščena v optični povezavi vsakih 80 km do 100 km. Regeneracijska postaja bo elektronsko regenerirala optične signale, da bo premagala izgubo moči in zagotovila, da bo optični signal zaznan na koncu sprejemnika. Vendar to zahteva veliko denarja in ni lahko nadgraditi celotnega omrežja.
Z optičnim ojačevalnikom stvari postanejo veliko lažje. Optični ojačevalnik lahko poveča optične signale brez regeneracije. Poleg tega je nadgradnja omrežja z optičnim ojačevalnikom stroškovno učinkovitejša. Vsak optični ojačevalnik ima pomemben dejavnik, ki je operacijski dobiček, merjen v dB. Dobitek delovanja optičnega ojačevalnika je treba skrbno izračunati, da se zagotovi zmogljivost omrežja. Pre-ojačevalnik, ojačevalnik pospeševalnika in vgrajeni ojačevalnik se uporabljajo na različnih mestih v optičnem omrežju. In podpirajo različne operativne dobičke glede na celotno omrežno zahtevo.
Predhodni ojačevalnik je običajno nameščen na koncu sprejemnikovega omrežja DWDM za povečanje optičnega signala na zahtevano raven, da se zagotovi, da ga sprejemnik zazna. Na naslednji sliki je prikazan tipičen diagram za duplex 10G DWDM omrežje, ki lahko podpira 80 km. Predhodni ojačevalnik je nameščen na vsakem sprejemnem koncu tega omrežja. Po optičnem signalu bo skozi optično vlakno dolžine 80 km prišlo do velike izgube električne energije. Nato je potreben pred-ojačevalnik, nameščen na koncu sprejemnika. Na splošno mora pred-ojačevalnik nuditi visok dobiček za zagotovitev, da je optični signal mogoče zaznati.
Booster ojačevalnik je nameščen v oddajnem koncu optičnega omrežja, ki lahko ojača ojačevalni optični signal, ki se začne v optični povezavi. Običajno se uporablja v omrežju DWDM, kjer multiplekser oslabi signalne kanale. Naslednja slika prikazuje 10G DWDM omrežje z uporabo obnovitvenega ojačevalnika (BA) na oddajnem koncu in pred-ojačevalnikom (PA) na sprejemnem koncu. Tako lahko to 10G DWDM omrežje podpira oddaljenost prenosa veliko dlje od zgoraj omenjene. Upoštevajte, da je v to omrežje dodan DCM (Disperzijski kompenzacijski modul), ki dodatno zagotavlja kakovost prenosa. Ojačevalnik za ojačevanje običajno zagotavlja nizko dobiček in visoko izhodno moč.
Vgrajeni ojačevalnik je enostaven za razumevanje. Dobitek, ki ga zagotavlja pred-ojačevalnik in ojačevalec ojačevalnika, morda ne bo dovolj zaradi optične izgube, ki jo povzroča daljinski prenos. Inline line ojačevalnik je nameščen v optični povezavi vsakih 80-100km, kot je prikazano na naslednji sliki. Ima zmerno moč in ima podobno izhodno moč kot ojačevalnik.
Optični ojačevalnik lahko pomaga pri ojačevalniku optične moči med prenosom na dolge razdalje, da se zagotovi, da sprejemnik zazna optični signal brez napak. V omrežju DWDM se običajno uporabljajo trije ojačevalniki. Ojačevalni ojačevalnik se uporablja za ojačanje optične moči na oddajnem koncu in pred-ojačevalnik je nameščen na koncu sprejemnika. Če je razdalja prenosa daljša od 150 km ali ima veliko izgubo moči med prenosom, se priporoča, da se vgrajeni ojačevalnik vgradi vsakih 80km do 100k v optični povezavi.